Navkljub gubam, ki so se mu zarezovale globoko v obraz, je dajal prijazen videz. Sivi, skoraj beli lasje so pričali o tem, da mu življenje ni prizanašalo.
Naslonil se je na okensko polico in se osuplo zagledal v grčavo breskev na drugi strani farovškega vrta. Staro drevo je bilo še včeraj obloženo z nekaj kilogrami rdečkastih plodov, ki so pod dlakavo kožo skrivali sočno skoraj belo meso.
„Nepridiprav! Tat!“ Je na glas zarobantil.
Z obešalnika je vzel klobuk in odhitel v cerkev. Na vprašujoči pogled starega mežnarja je samo zamahnil z roko, kot bi hotel reči, -ah nič.-
Kot vsako nedeljo je zbrano maševal. Ob koncu obreda je vernikom mirno v nekaj besedah povedal o nočni kraji. Potem je dvignil glas:
„Bejšte stran, da vržem bukve vanj!“
Takrat se je iz zadnje klopi pognal Lojze Kovačev in stekel skozi cerkvena vrata.
Tako, Ana, hvala, da si me dregnila;)
OdgovoriIzbrišilp, Lea
Lea, :-))), tat je pa hitrih nog bežal! Pameten tale gospod Gašper! :-)
OdgovoriIzbrišiHaha, detektor laži ni bil potreben.
OdgovoriIzbrišiAna, Možakar,
OdgovoriIzbrišihvala za obisk, branje;))))
včasih se je pripovedovalo take stvari:)
ali je kaj resnice ne vem, vsekakor je bil gospod Gašper pameten:)
ja, Možakar, detektor je bil v danem primeru povsm odveč;))))
Lp, Lea
haha, simpatična pripoved :))) nasmeh, d
OdgovoriIzbrišiSpomin na tisto, kar so govorili :))))
OdgovoriIzbrišiLp, Lea
ho, ho, ho
OdgovoriIzbrišivšečno Lea ;)
hahaha, nekaj, da se lahko nasmejemo:)
OdgovoriIzbrišihvala, Vrtnica:)
lp, Lea