Pod črto

takrat si zagrizla
jabolku
v rdeče lice
___________

zdaj je (še) šepet
preglasen

in molk
ti pod prsnico
vtira obup

pometaš črepinje

slutnje odrivaš
za robove
čistine

Haibun (ne morem zaspati)

Premetavam se. Ne morem zaspati. Večer je že daleč. Izzvenel je še poslednji čričkov spev. Tudi zateglih skovikov sove iz bližnjega gozda ne slišim več.
Ura na cerkvenem zvoniku bije. Štejem: ena, dva, tri.
Počasi se obrnem na levi bok. Z nogami zdrsnem na parket in odtavam v kopalnico. Umijem si potne dlani. Bolščim v ogledalo. Tam s pogledom ujamem svojo podobo. Veke, o Bog, kako so zatečene.
Grem v kuhinjo in stopim k oknu. Zunaj trepeta srebrnkast zrak. Tema se, na svoji poti v jutro, nezadržno redči.
Segrejem si skodelico mleka. Srebam skoraj vrelo tekočino. Uživam. Ko popijem še zadnjo kapljo, se pomirjena vrnem v spalnico.


nočna tišina
prek zakonske postelje
trak mesečine

Bralka

junijski dan
si meša koktajl iz sapic
in sončne penine

latnik
v odprto knjigo riše
gibljivo satje

svetloba
s prodorno ostrino
tanjša sence

med platnice te vsrka
svet
rojen na prepihu črk*



*(naslov in zadnji verz
pesmi Nevina Birse)

Hiša ob potoku - Dopisovanje

deklica piše
pazi
da so črke enako velike
in strumne kot vojaki

piše o potoku
šoli
Tarzanu
in svojem škrlatu*
ki bujno cveti
v odsluženem bukalu*

teta položi list
ob svojega
v kuverto
naslovljeno na V.P. Bitola

potem čakata

mladi graničar odgovarja

sestrični piše o mestu
meji
avtomatu Thomson*
nočni straži

in čisto na koncu

mirno spi
saj jaz pazim nate
in na našo domovino

Kuhaš samo zase

na pogorišču
zacvetiš v živo rano

besede goltaš
zabadaš jih v požiralnik

sredi ničesar
iščeš zavetje

odmisliš bolečino

vetru ne dovoliš
da podivja v vihar