Navzgor ukrivljeni kotički ustnic

Še preden zazvoni budilka,
se noč izmuzne
skozi ključavnico svita.
Počasi jo mahne
prek travnikov.
.
Dremav oblak
izpusti nekaj kapelj.

Z nebesne modrine
mežika sonce.
.
Veter žvižga.
Viže pretaka v kanček
neoskrunjene lepote.
.
Iz skodelice
se vrtinči vonj
turške kave.

.
.

Hiša ob potoku 28 - Tavelika

pohabljen piščanec
frfota
ob prevrnjenem kolesu


mali tarna
nisem kriv
to neumno pišče


deklica
bi najraje sedla k bratu
in zajokala


zvečer
se vrne mama
o moj Bog
saj sem vedela
vedno kakšno skuhata


kazalec uperi v deklico
ti bi morala imeti pamet
ti si velika


otrok se izmuzne v hlev
zleze v jasli
s prsti gre teličku
skozi mehko dlako

.
.

Pozabljiva tetka

Postalo ji je neznosno vroče. Tisti trenutek si je želela biti čisto majhna, nevidna, postati Liliputanka. Tako, da bi bil njen obraz le drobna redeča bucika .
Dekle na drugi strani pulta ji je prijazno prigovarjalo:
„Saj ne more biti nič hudega. Morda se je zamazal čip. Ali ste danes že kaj plačali s to kartico?“
„Ne, ne, seveda ne,“ je pohitela v strahu, kdaj pride z druge strani pulta:“Ste prepričani, da imate denar na tem računu?“
Vendar se ni zgodilo tako. Prijazen deklič ji je z nasmehom na obrazu svetoval:
„Pojdite na bankomat in tam dvignite gotovino.“
Zunaj na svežem zraku je nekoliko laže zadihala. Postalo ji je manj vroče. Vendar ni bila povsem brez skrbi.
S tresočo roko je vstavila kartico in s še bolj tresočimi prsti odtipkala potrebne podatke.
Na ekranu se je izpisalo: „Kartica ni veljavna.“
Uf, kako se je razveselila. Sama pri sebi se je nasmehnila in si potihem zašepetala:
„Kako sem mogla pozabiti?“

Ob robu

ko strasti odigrajo
sklepni akord

za črno zaveso
goltaš tišino

z ustnic si zgrizeš
ostanke nasmeha

ob prvem svitu
pometaš


odrineš se daleč
za rob čistine