Haiku

nemiren spanec
molk piše poezijo
v sidrišče misli

Jakob!

Naj ti bo lepo tam, kamor si odšel.

cvetje na vsakem koraku

Anekdota - Bejšte stran, da vržem bukve vanj.

Gospod Gašper je vstal od stare pisalne mize in si poravnal razbolelo hrbtenico. Tiho je zastokal in počasi oddrsal proti oknu.
Navkljub gubam, ki so se mu zarezovale globoko v obraz, je dajal prijazen videz. Sivi, skoraj beli lasje so pričali o tem, da mu življenje ni prizanašalo.
Naslonil se je na okensko polico in se osuplo zagledal v grčavo breskev na drugi strani farovškega vrta. Staro drevo je bilo še včeraj obloženo z nekaj kilogrami rdečkastih plodov, ki so pod dlakavo kožo skrivali sočno skoraj belo meso.
„Nepridiprav! Tat!“ Je na glas zarobantil.
Z obešalnika je vzel klobuk in odhitel v cerkev. Na vprašujoči pogled starega mežnarja je samo zamahnil z roko, kot bi hotel reči, -ah nič.-
Kot vsako nedeljo je zbrano maševal. Ob koncu obreda je vernikom mirno v nekaj besedah povedal o nočni kraji. Potem je dvignil glas:
„Bejšte stran, da vržem bukve vanj!“
Takrat se je iz zadnje klopi pognal Lojze Kovačev in stekel skozi cerkvena vrata.