ki ničesar
ne vidijo.
Zaznam
spomine.
turobno jutro
zemlja brezskrbno smrči
pod kosmi vate
sanje
težki vzdihljaji burje
razbita okna
prepih trga pajčevino
mrzla mesečina
v barvno slepi noči
__
senca prihodnosti
lega
na obraze
plesen
kot pepelnata sled
leze čez obronke
trnje
se boleče zadira
v postarano polt
skisana sredica
se luži
odteka
z odplako spominov
tanek pramen svetlobe
usiha
prepuščen
krempljastim sencam
v goščavi
skovika nočni ptič