Preko noči osivela svečnica mehko seda na strmino. Z lepljivo dlanjo se oprime zvonika in lenobno obleži na visoko v pobočju ugnezdeni vasici. Tišino moti le škrebljanje dežja.
Na mokro šipo
potoček zapisuje
verz zimske pesmi.
Večpomenska beseda
postaja goljufija.
oja, oja...
OdgovoriIzbrišipa saj tudi zime niso več ravno to kar so nekoč bile...
ko je za svečnico vsepovsod viselo ledenih sveč
zdaj pa lahko nabiramo regrat
lp
tetka
Res je Tetka, v teh dneh imamo že nekaj cvetja
OdgovoriIzbrišiin regrat bi tudi na paberkovala, če bi se nekoliko potrudila.
Radič na njivah je prav lep (no nekoliko trd, a zelo dober).
lp, Lea