Vračaš se. Pod pelerino neodločnosti ti razmočen asfalt šteje korake.
S pogledom se iščeš globoko spodaj, tam kjer se začnejo korenine.
Tiho odvijaš klobec. Zreš v zabrisane prizore. Slike. Želje uokvirjaš v grenek nasmeh.
Nežno kot gladka svila ti čez ustnice zdrsne: Oprosti!
Dan postaja čist. Preprost.
ja, tudi to je ena izmed štirih besed, ki odpirajo vsa vrata sveta:
OdgovoriIzbrišiprosim, hvala, izvoli, oprosti
no, jaz pa kaj takega verjetno ne bom dočakala...
sem že nehala verjeti v to
lep zdaj že nočni pozdrav
tetka
Oj, Tetka :)
OdgovoriIzbrišiOprosti, da tako pozno odgovarjam :)
in hvala za napisano :)
Ni za obupati, morda pa pride tudi do tega,
saj veš tisto, upanje umre zadnje :)
in prav je tako :)
lp, Lea
Dan postane čist, ko zdrsne beseda "oprosti" iz ust ...
OdgovoriIzbrišiFotka je tudi krasna!
Res je, Ana :)
OdgovoriIzbrišiTik pred sončnim zahodom sem fotkala :)
lp, Lea