sobota, 28. september 2013

Ko so umrle sanje

Večer je bil podoben neštetim pred njim in neštetim po njem. Vendar je bil to poseben večer, v tistih urah so Danici umrle sanje, dokončno se je morala posloviti od svojih želja. Po večerji je družina sedla. Pepč je pletel košaro, Nanca in Štefanija sta šivali. Ona je stopila po knjigo. Potem je sedla k mizi tik pod petrolejko, pripravljena, da začne brati.
Oče jo je ustavil:
»Samo malo, Danica, nocoj se morava pogovoriti.«
Deklica ga je presenečeno, skoraj prestrašeno pogledala.
On se ji je blago nasmehnil:
»Vem, da si želiš v šolo v Gorico.«
»Ja, tata,« ji je uspelo tiho, skoraj šepetaje odgovoriti.
»Glej, veliko sva z mamo razmišljala,« je resno nadaljeval. »Stroški bi bili veliki, vendar bi nekako šlo. Veliko bolj naju skrbi stanje v državi. Gonja proti vsemu, kar je slovensko ali samo spominja na nas Slovence.«
Za trenutek je pomolčal, pogledal deklico, ki je čisto bleda sedela ob mizi. Pogled nanjo ga je bolel, globoko v srcu je čutil bolečino nemoči. Vedel je, da mora z besedo na dan, povedati ji mora vso resnico.
»Dovolj si pridna in dovolj tiha, zato sem prepričan, da bi šolo kljub vsemu uspešno končala,« je razpredal naprej. »Problem bo nastal, ko boš želela v službo. Tudi če poteptaš svoj ponos in se opredeliš za Italijanko, ne bo lahko. Službo boš dobila nekje na jugu italijanskega škornja. Daleč od doma boš, med tujimi ljudmi. Možnosti, da prideš na obisk, skoraj ne boš imela. Morda ostaneš za vedno tam.«
»Ne, tata, nikoli se ne bom izdajala za Italijanko, dobro vem, kdo sem!«
»Oba z mamo verjameva vate, veva, da veš, čigava si.«
»Nikoli ne bom učiteljica,« je rekla deklica. Njene oči so bile vlažne od solz, ki so prav počasi polzele preko mladih lic.
»Žal, res ne boš. Zato sem razmišljal, kako naprej. Mislim, da bi lahko mama vprašala Pepco, če bi te vzela v uk. Šivilje nimajo težkega dela, vedno so na toplem. Kaj misliš?«
Vprašujoče se je zazrl v objokano Danico.
Njej je med ihtenjem uspelo iztisniti le: »Prav, tata.«
Pepca jo je rada vzela za vajenko. Danica se je pridno učila in pozneje je z veseljem šivala. Bolečino je skrila globoko vase, le redko komu jo je razkrila.

2 komentarja: