torek, 28. maj 2013

Čas nabrušenih kos


Kar se rodi, bo raslo,
kar raste, bo dozorelo,
kar dozori, bo umrlo.
Neža Maurer



Veter se poigrava
z zeleno gladino.

Razposajene trave
tleskajo pomladni aplavz.

V drobnih naborkih
zavalovi na tisoče zlatic.
Z nasmehom sledijo
varljivemu blišču
sonca.

8 komentarjev:

  1. joj, kak sem vesela, da si si vzela čas za ta zapis...
    ja, v vetru,
    ko trave zavalovijo
    in pisano cvetje
    obrača svoje glavice
    sem in tja
    tja in sem
    potem pa se spet zravna
    ;-)
    lp
    tetka

    OdgovoriIzbriši
  2. Tetka :)

    In jaz sem zelo vesela tvojega komentarja.
    Tako rada imam ta blog, a vedno težje kaj napišem,
    ker skoraj nimam komentarjev :)

    zato: hvala, hvala, hvala :)

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
  3. hja veš... to pa je zdaj tako...
    ko sem se preselila sem, sem to tako tudi sama kar nekaj časa občutila...
    saj sem imela tam drugje občasno tudi po tisoč klikov na dan...
    tukaj pa v začetku niti enega ogleda... kaj šele kakšnega komentarja
    no, pa sem potem spoznala...
    da je meni bolj pomembno to, da pišem...
    in, da lahko napišem tisto, kar pač čutim...
    in je tako ta moj blog postal čisto osebno izpoveden...
    ja, čez čas pa so potem prišli še tudi komentatorji
    tako da...
    pač lastna odločitev zakaj sploh (kaj na)pišeš
    ;-)
    lep zdaj že nočni pozdrav
    g.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, Tetka, saj vem :)
    Vem tudi, da nekateri berejo in se ob tem ne oglasijo.
    Ravno sinoči me je na fb spraševala prijateljica (tudi v resničnem življenju, bivša sodelavka) o tu objavljenih zgodbicah in jih pohvalila. Vendar je včasih boleče, ko je tako malo komentarjev. Sicer sem prepričana, da je tudi moje neredno pisanje krivo, da jih je še manj.
    No, ne bom se jokala, bo že :)
    Hvala za obiske in dotike :)
    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
  5. Šele danes sem pogledala, da so na mojem blogu že pred mesecem vzcveteli komentarji, med njimi tudi tvoj in sem te našla tukaj. Jaz sem se že kar navadila, da v vseh teh dolgih letih bloganja ne dobim skoraj nobenega komentarja. Obiskov je kar precej, le odziva nobenega. Potem pa sploh ne pogledam več. Pišem pa rada, ampak zadnje čase sem to stran sicer malce zanemarila, ker mi je pisanje pete knjige vzelo precej energije. Prebrala sem tvoj čudovit zadnji zapis TELEGRAM.
    Hvala za komentar na mojem blogu in lep pozdrav Ana Balantič

    OdgovoriIzbriši
  6. Pozdravljena Ana,
    vesela sem tvojega komentarja, seveda mi godi tvoja pohvala.
    Glede komentarjev se bom morala navaditi.
    Zate vem, da rada in dobro pišeš.
    Kdaj lahko čakam predstavitev tvoje pete knjige? Morda katera izmed predstavitev kje blizu v Ajdovščini ali Vipavi ali celo v N. Gorici.
    Z veseljem pridem.

    Lp, Lea/Ivanka

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Slamičeva pravi, da bo tudi v Ajdovščini, pa jo malo pobaraj. Tukaj bo predstavitev nekje v oktobru. Izšla bo nekje sredi junija, upam. Lp Ana

      Izbriši
  7. Bom vprašala :)
    Potem se vidimo na predstavitvi,
    verjetno še pred novim letom.
    Hvala!
    Lp, Ivanka

    OdgovoriIzbriši