ponedeljek, 8. oktober 2012

Razmišljam o pravljicah - P.S. za eDnevnik

Vnukinja je v spanju veliko jokala, starša sta se spraševala, kaj je temu vzrok. Povsem po naključju sta odkrila, da otrok joka takrat, ko mu pred spanjem bereta Janka in Metko, Rdečo kapico, Sneguljčico, … Odločila sta se, da ji bosta brala samo moderne pravljice. Od takrat je deklica mirno spala in nočne more so za vedno prenehale krasti spanec, tako otroku, kot staršema.
Takrat sem se spomnila na svoja predšolska leta, ko mi je mama brala in pripovedovala pravljice. Vsak večer sem upala, da mi ne bo treba ponovno slišati Rdeče kapice, Sedem kozličkov ali Janka in Metke. Bala sem se za junake, ki sem jih imela rada. Še bolj sem se bala volka, ki jih je požrl, isto je poskušala narediti tudi hudobna čarovnica. Ob poslušanju pravljic, ki naj bi bile lepe in bi otroke marsičesa naučile sem neznosno trpela. Že res, da je na koncu prišel lovec, ki je volku razparal trebuh, vanj so mu naložili kamenje in pretežka zverina je utonila. Živela sem na kmetih, velikokrat sem opazovala mačko, kako je zgrizla in prežvečila miško, šele potem jo je pojedla. Zato nisem mogla verjeti srečnim koncem, ko naj bi iz volkovega trebuha zlezli živi in zdravi babica, Rdeča kapica in neubogljivi kozlički.
Veliko raje sem prisluhnila dogodivščinam Lažnivega barona ali vragolijam Naših paglavcev. To so bile zabavne obenem verjetne zgodbe.
Pozneje, ko sem sama brala, sem se iz knjig veliko naučila, žal tudi tega, da je življenje kruto. V lepem spominu so mi ostale: Pestrna, Pastirci, Grivarjevi otroci, Lukec in njegov škorc, Rudi, Deček z dvema imenoma, Mrzla reka, Deklica iz Luisiane in še gora podobnih zgodb.
Svoje otroke sem hotela zaščititi pred krutostjo pravljic, kar mi ni povsem uspelo saj so obiskovali vrtec in hodili v šolo. Doma sem jim brala Pikija Jakoba, Mačka Murija in podobno.
Pred kratkim sem mlajšima vnukoma kupila pravljico Kometek Raketek – Aleksandre Kocmut, bila sem prijetno presenečena. Avtorica z lepo besedo igrivo popelje malčke v vesolje in jih o njem, na njihovim letom primeren način, pouči. Knjiga je lepo ilustrirana, kar jo dela še bolj privlačno.
Mimogrede bi omenila še Smeholovčke – Katjuše Trampuž, ta knjigica je po moji presoji primernejša za deklice. Junakinji sta sošolki in prijateljici Živa in Katarina. Deklici bereta pesmi o tem in onem, potem si o prebranem izmenjujeta SMS – se.

8 komentarjev:

  1. Veš, Lea, tudi jaz sem včasih podobno razmišljala o pravljicah. In tudi tista pravična kazen, ko recimo volk pade v krop ali mu prerežejo trebuh in dajo noter kamne, se mi je zdela kruta. Tako zdaj včasih pripovedujem pravljico o treh prašičkih, toda pri tretji hišici povem le, da volk pač ni mogel v hišico. Zakaj bi se moral skuhati v kropu?

    Bevka smo z otroki prebrali, najbrž vso mladinsko literaturo.
    In pred kratkim smo prebrali Dečka z dvema imenoma.

    Veliko lepih knjig obstaja. Nekaterih sodobnih, ki jih omenjaš, ne poznam.
    Rada imam pa npr. Levčka Hugota in podobne. Skozi živalske zgodbe otrok vidi tudi sebe in se uči.

    papa

    OdgovoriIzbriši
  2. Pozdravljena, Ana,

    res je kar pišeš in zelo prav imaš, ko pravljico nekoliko omiliš, da ni tako kruta. Seveda se otroci iz pravljic učijo, kaj je prav in kaj ni. Kljub temu ni nujno, da morajo biti te tako krute. Levčka Hugota ne poznam, a po naslovu, ki mi zveni bolj sodobno mislim, da je dobra pravljica.
    poskusim nalepiti link na Raketka (sama sem ga naročila kar pri Aleksandri)
    http://www.bukla.si/?action=books&book_id=12664
    Tu so še Smeholovčki:
    http://www.bukla.si/?action=books&book_id=12263
    To knjigo mi je podarila Katjuša ob najnem zadnjem srečanju (že dolgo sva prijateljici, seveda ta knjigica ostane pri meni, kot drag spomin, če bodo vniki poslušali jim jo rada preberem).

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
  3. je res zanimivo to s pravljicami...
    ko bi naj bile nekaj lepega, v resnici pa so krute
    meni pa so bile lepe ruske risane pravljice po TV... pa še taka lepa glasba je bila zraven
    lp tetka

    OdgovoriIzbriši
  4. Oj, Lea!
    Spomnila sem se, da sem enkrat dala levčka Huga na blog. Tukaj je: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=137699

    In hvala za tvoje napotke!

    papa

    OdgovoriIzbriši
  5. Tetka, tudi sama se spomnim lepih ruskih risank:)

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
  6. Hvala Ana, sem bila tam:)

    nočko, Lea

    OdgovoriIzbriši
  7. Lea, o ja, tudi jaz se strinjam s tabo ... Moje so imele zelo rade Juri Muri v Afriki ... še zdaj ga znam napamet ...

    Kako podobne stvari smo brale otrokom

    Pozdravček

    Kala

    OdgovoriIzbriši
  8. Janja, vesela sem, tako gledaš na pravljice :) Že na tvojem blogu sem bila prijetno presenečena, ob tvojem dobrem izboru pravljic za tvoje deklice. Tudi Juri Muri v Afriki je ena izmed zelo dobrih pravljic.

    Hvala!

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši