nedelja, 3. junij 2012

Haibun (sredi noči)



Iz spanca me vrže divjanje nevihte. Burja. Detonacija groma izzveneva v bobnenje, ki se odmika proti zahodu. V slepeči svetlobi vedno novih bliskov se vrtinčijo scefrani cvetovi. Od vetra gnana ploha spreminja venčne liste v krvave razmazke. Slika nenavadne podobe na svetlikajoči se marmor.
Prepustim se plesu. Srhljiv je in tako zelo lep obenem.
Trepetaje rešujem internet, varovalke. Cvetlična korita potisnem na varno pod klop.
Psički presunljivo zavijata. V rumeno-zelenem pogledu starega mačka berem prošnjo - ostani -. Božam, šepetaje prigovarjam, mirim.
Zavem se, da neurje pojenjuje. Tišino moti le enakomerno škrebljanje dežja.
Zabredem v hudournik, ki se z ihtavo naglico pretaka po cesti in izginja v temni strmini.
Do kože premočena odtavam pod tuš.

ustnice jutra
silijo v spravljiv nasmeh
obeti sonca

8 komentarjev:

  1. Lep opis, haibun zelooo zanimiva zvrst ;)

    by

    ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala, Vrtnica,

    tudi sama mislim, da je haibun zanimiv :)

    lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Lea, razložiš tale haibun - za kaj gre?

      Sicer je pa tvoja pripoved lepa, mehka, lepo teče, iskrena je, mila.
      In obstala sem ob fotki - lepa je!
      Zdi se mi, Lea, da rasteš, zoriš, vse lepše "izdelke" daješ!

      papa

      Izbriši
  3. Ana, haibun je oblika japonske poezije (zelo stara forma, sestavjena iz kratke proze in haikuja). Zelo rada imam te japonske oblike:)
    Drugače, pa opisujem renično nevihto in tekanje iz svojega stanovanja v spodnje sinovo v času, ko so bili odsotni, skrb za živali, rože in ne nazadnje sodobno tehniko, ki bi ji udar strele škodil. Vse v preprostih besedah brez metafor, kar je značilno za to obliko poezije.
    Morda še epilog, zelo slabo počutje, vročina, skratka teden zdravstvenih nadlog;)))
    Seveda, hvala za pohvale, res se tudim, učim, upam, da imam še rezerve in bom ščasoma še napredovala:)

    pozdravček:)

    OdgovoriIzbriši
  4. To z nevihto mi je poznano, sploh če je prisoten fotograf z gromkim flešom. K nam sicer strela ne sili, a kaj, ko tako rada pride po žici.

    OdgovoriIzbriši
  5. Bil, bil, fotograf s flešem:)

    Brrr, nič kaj prijetno :(

    OdgovoriIzbriši
  6. Krasno, tako torej, uspelo ti je! tudi haiku mi je zelo všeč, nisem pa vedela, da je del haibuna.

    papa

    OdgovoriIzbriši
  7. Hvala Ana!

    Vedno znova me presenečajo te stare japonske forme:) Tako preproste, vendar zahtevne za pravilno pisanje.:)

    pozdravček:)

    OdgovoriIzbriši