nedelja, 28. avgust 2011

Skrilj




tipaje zaznavam
dišeči mrak
in spuščeno nebo
ki drsi v večer

nespretno pretakam upe
med tiktakanje večnosti

na koncu niza naključij
obvisim
kot izpraznjena luščina
na razcefrani niti

4 komentarji:

  1. Všeč začetna kitica in fotka.
    V konec pa ne verjamem in še manj v naklučja. čeprav sem včasih pošteno scefrana jaz ne niti, na katerih visim.
    Lep dan, Marjana

    OdgovoriIzbriši
  2. Fotka je ena izmed mojih najboljših.
    Drugače pa, včasih se počutimo tako scefrane, potem pride spet sonce in spet nam je lepo.

    Lp, Lea<3

    OdgovoriIzbriši
  3. no, tak občutek razcefranosti pa mislim, da kar vsak pozna...
    samo da le ni prepogost
    ;-)

    OdgovoriIzbriši
  4. No ni tako pogost, le sestavni del živlenja je;))

    <3

    OdgovoriIzbriši