četrtek, 18. avgust 2011

Jasnovidka Preteklosti




Drsim skozi zarjo, ki napoveduje nov dan.

Tiho prisluhnem. V sebi preštevam potrditve in pripadnosti, rahlo vtkane v šepet piša.

Plavam nazaj. Zaiskrim v noči predaje. Tonem v prisluhe poigravanj. Sem gorivo za nenasitne plamene, presežene v raziskovanja tja do poslednjega vlakna.

Napolnjena minevam. Postajam globina v globini. Skoraj brez diha, začutim razbremenitev. Odprtost.

Ponovno grem čez rosne začetke.

Ohranjam vlažno lepoto dvojine.

4 komentarji:

  1. ups... to o vlažni lepoti dvojine... je pa povedano tak malo dvoumno
    mi pa je super povšeči
    ;-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala Taresna, ja tako, malo se poigravam z besedami.

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši